Priporočila

Projekt ENACT se posveča lahko razumljivim novicam. Lahko razumljive novice omogočajo lažji dostop do novic različnim uporabnikom. Za ENACT so lahko razumljive novice samostojno novinarsko področje, ki zahteva posebno usposabljanje in strokovno znanje.

Partnerji projekta ENACT so po več delavnicah in temeljitih internih raziskavah v prvem letu projekta oblikovali začetni seznam priporočil. Ta seznam so po posvetovalnih srečanjih z uporabniki v drugem letu projekta na medsebojnih spletnih sejah v drugem letu projekta nato revidirali.

Vsa priporočila zadevajo lahko razumljive novice in so razdeljena na tri glavna področja: a) urednikovanje in organizacija, področje, ki se ukvarja z vprašanji, kot so načrtovanje, usklajevanje, promocija, usposabljanje in  sodelovanje; b) novinarsko področje, ki je posvečeno izbiri novic, urejanju in preverjanju; in c) jezik in predstavitev,  področje, ki vključuje vidike, skupne drugim vrstam vsebin in vidikom, značilnim za lahko razumljive novice, na primer posnetkom in izražanju.

Urednikovanje in organizacija

Ozaveščenost o lahko razumljivih novicah je treba izboljšati na različnih ravneh. Prav tako je treba o ponudbi lahko razumljivih novic javnost seznanjati v preprosti obliki, ki ne stigmatizira, tako da morebitni uporabniki vedo, da je storitev na voljo. Iskanje lahko razumljivih novic bi moralo biti za vse uporabnike preprosto. Prav tako bi morala biti preprosta prepoznava, da gre za lahko razumljive novice. To je mogoče doseči s posebnim prispevkom oziroma z dodanim kratkim opisom  avdiovizualnih lahko razumljivih novic.

Timsko delo in sodelovanje med različnimi strokovnjaki prispevata k učinkovitejšemu ustvarjanju lahko razumljivih novic.

Sodelovanje z domačimi ter tujimi teoretiki in praktiki prispeva k izmenjavi ter opredeljevanju najboljših praks in standardov.

Praktiki se morajo zaradi strokovnosti za lahko razumljive novice usposobiti. Usposabljanje mora biti nenehno, da praktiki ostajajo na tekočem.

Ciljno občinstvo za lahko razumljive novice sestavljajo različne skupine uporabnikov: osebe z intelektualno ali kognitivnimi oviranostmi, osebe, ki se učijo jezika, starejši odrasli in še mnogi drugi. Pri ustvarjanju lahko razumljivih novic moramo poznati svoje ciljno občinstvo in njegove potrebe.

Rabo lahko razumljivih novic redno spremljajte in analizirajte, zato da poznate doseg občinstva in njegovo rabo različnih medijskih platform, vsebin in formatov.

Končni uporabniki imajo pri lahko razumljivih novicah osrednjo vlogo. Redno sodelovanje lahko poteka v številnih oblikah – uporabniki lahko sodelujejo pri izbiri, ustvarjanju in evalvaciji lahko razumljivih novic.

Novinarsko področje

Pri oblikovanju lahko razumljivih novic naj novinarji upoštevajo naslednja priporočila:

Ponudba lahko razumljivih novic na različnih platformah in v različnih formatih povečuje doseg občinstva in zagotavlja večji vpliv. Pri ustvarjanju lahko razumljivih novic je treba upoštevati posebnosti posameznega medija (na primer radia, televizije in spleta).

Tehnologije, kot je umetna inteligenca (UI) lahko podpirajo oblikovanje, priredbo in prenos lahko razumljivih novic, vendar vedno pod človeškim nadzorom. Če pri produkciji lahko razumljivih novic uporabljate UI, to nedvoumno navedite.

Lahko razumljive novice bi moral pred objavo oziroma predvajanjem pregledati strokovnjak. Z drugimi besedami, vsako novico naj pred objavo pregledata vsaj dva človeka, zlasti kar zadeva njeno točnost in razumljivost.

Lahko razumljivim novicam lahko dodamo različne storitve dostopnosti in značilnosti, na primer podnapise, tolmača za znakovni jezik in zvočne opise za avdiovizualne novice, za dostopnost na spletu pa recimo funkcijo pretvorbe besedila v govor, kadar gre za pisane novice.

Strokovnjakom, ki ustvarjajo lahko razumljive novice, pride prav priročnik s smernicami. Drugi koristni pripomočki so glosariji in slovarji težkih besed.

Jezik in predstavitev

Pri ustvarjanju lahko razumljivih novic lahko uporabimo številna priporočila za pisano, govorjeno in avdiovizualno lahko razumljivo vsebino.

Ta priporočila vsebujejo jezikovne in predstavitvene vidike, kot so raba jasnega in skupnega besednjaka, razlaga okrajšav in kratic, raba neposrednih in kratkih povedi, organiziranje informacij glede na njihov pomen in upoštevanje naravnega časovnega zaporedja dogodkov. Obstajajo mednarodna priporočila, toda morda so na voljo tudi nekatera nacionalna priporočila in standardi.

Glavna mednarodna priporočila vključujejo:

– Information for all: European standards for making information easy to read and understand (Informacije za vse: evropski standardi za oblikovanje informacij za lahko branje in razumevanje) organizacije Inclusion Europe. Dokument ponuja smernice za pisane informacije, pa tudi za informacije v elektronski, slikovni in zvočni obliki.

– SELSI Guidelines for Spoken Easy Language: te smernice so sad evropskega projekta SELSI in zagotavljajo smernice o tem, kako a) angažirati sogovornika ali poslušalca; b) strukturirati svoj govor; c) prilagoditi svoj jezik; č) uporabljati neverbalno komunikacijo in d) uporabljati podporno gradivo.

– ISO/IEC 23859:2023 Zahteve in priporočila za oblikovanje lahko berljivih in razumljivih pisanih besedil. Ta mednarodni standard pokriva različne modalitete lahko razumljivega jezika od manj do bolj poenostavljenih. Ponuja priporočila o procesih ustvarjanja, prirejanja in evalvacije. Vključuje tudi zahteve in priporočila o: a) jeziku v pisanih besedilih, b) predstavljanju vsebin, c) zvočnih alternativah, č) hibridnih dostopnih storitvah, d) prepoznavi lahke vsebine in dostopanju do nje in e) pridobivanju lahkih vsebin.

– ISO 24495-1:2023 Plain language Part 1: Governing principles and guidelines (Preprosti jezik, 1. del: Vodilna načela in smernice). Ta mednarodni standard se izrecno posveča preprostemu jeziku in ponuja splošne smernice za štiri načela preprostega jezika: a) 1. načelo – bralci dobijo, kar potrebujejo (koristnost); 2. načelo – bralci zlahka najdejo to, kar potrebujejo (najdljivost); c) 3. načelo – bralci zlahka razumejo najdeno gradivo (razumljivost) in č) 4. načelo – bralci informacije zlahka uporabijo (uporabnost).

Za lahko razumljive novice velja večina priporočil za lahko razumljiv jezik, toda nekatera priporočila so bolj specifična za lahko razumljive novice:

V lahko razumljivih novicah se izogibajte neposrednim navedkom, saj to otežuje sledenje besedilu. Namesto tega izjave ljudi parafrazirajte v jasnem in preprostem jeziku, ki pa ohrani izvirni pomen. To pomaga ohranjati jasnost in skrbi, da novica ostane lahko razumljiva. Kadar poročate o občutljivih vsebinah, kot so izjave politikov ter uradnih oseb, in o spornih temah, lahko uporabite krajše neposredne navedke, ki jih spremljajo razlage v lahko razumljivem jeziku.

Govorite razločno, naravno, ne bodite enolični in robotski. Ne govorite ne prehitro in ne prepočasi. Voditelj avdiovizualnih poročil naj novice na primer bere nekoliko počasneje kot po navadi, toda pri tem ne sme zveneti izumetničeno ali pokroviteljsko. Lahko razumljive novice bi morale uporabnike pritegniti. Premore med povedmi uporabljajte tako, da to olajšuje razumevanje. Upoštevajte, da je vsebina zaradi predlogih premorov lahko teže razumljiva.

Uporabniki imajo različne preference, zato jim na izbiro ponudite več možnosti. Omogočite na primer nastavljivo hitrost zvoka in slike, velikost fonta in razmika med vrsticami, velikost podnapisov ter dodajanje napevov v lahko razumljivih novicah  oziroma njihovo odstranitev.

Med novicami vključite avdiovizualne elemente (na primer kratke glasbene vložke) ali  uporabite zmerno dolge premore. Upoštevajte, da je zaradi predolgih tihih premorov vsebina lahko teže razumljiva.

Pri oblikovanju pisanih in avdiovizualnih lahko razumljivih novic upoštevajte, da slikovno gradivo uporabniku lahko olajša razumevanje novice. Uporabljajte slikovne elemente, ki so združljivi z besedilom oziroma pripovedjo.

Grafi, diagrami in animacije se pogosto hitro menjavajo in so vizualno nagneteni. To kljub govorjenim opisom zmanjšuje jasnost. Če uporabljate grafične elemente, morajo biti ti vizualno nedvoumni in na zaslonu dlje kot običajno.

Smernice za standardna televizijska poročila priporočajo, da se prizori menjavajo na od tri do pet sekund. Pri lahko razumljivih novicah počasnejše in enakomernejše menjavanje prizorov omogoča lažje sledenje informacijam.